Vrednost dojenja

Večina ljudi je sezanjena z dejstvom, da je dojenje najboljša hrana za dojenčka. Pa se zavedamo vrednosti dojenja tudi v denarju?

Dojenje je naučena spretnost, ki se je v človeški družbi prenašala iz roda v rod. S pospešenim industrijskim razvojem in trženjem različnih vrst umetnega mleka je bila ta veriga prenosa spretnosti prekinjena, posledica pa je bilo zmanjšanje pogostnosti dojenja, posebej v razvitem svetu. Ob spoštovanju dejstva, da nekatere mamice ne želijo ali ne morejo dojiti, si jih večina dandanes vseeno želi dojiti svojega otroka, vendar jih precejšnje število vsaj na začetku dojenja potrebuje pomoč in svetovanje. Če tega ne dobijo ob pravem času in v ustrezni obliki, se lahko kmalu zatečejo k adaptiranemu mleku oziroma k uporabi mlečnih formul, saj se jim to zdi lažje oziroma enostavnejše. Pa je res tako?

Materino mleko je vedno na voljo, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in je vedno prave temperature. Vsebnost hranil v materinem mleku se natančno prilagaja potrebam dojenčka. Doječe matere torej praviloma ne porabljajo denarja za mlečne nadomestke, stekleničke, dude, grelce in naprave za sterilizacijo, ter tako prihranijo svoji družini kar nekaj denarja. Koliko?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dojenček v prve pol leta popije od 440 do 1220 ml mleka dnevno, kar znaša povprečno 800 ml mleka v 24 urah. Škatlica adaptiranega mleka (400g) stane od 6 do 16 evrov (za 30 ml mleka po navodilih proizvajalcev potrebujete 4,3g mlečne formule = 1 merica), kar v primeru nedojenja zadošča za povprečno 4 dni hranjenja dojenčka izključno z adaptiranim mlekom, odvisno od starosti, teže in ješčnosti dojenčka. Če torej prve mesece mama (kot je sicer priporočeno) izključno doji, v 6 mesecih prihrani  od 280 do 700 evrov samo na račun adaptiranega mleka. Pri tem pa ni upoštevanih stroškov za pripomočke, ki jih ob dajanju adaptiranega mleka potrebujete. Če k temu znesku dodamo še stroške za stekleničke in cuclje zanje ter grelnik stekleničk, po potrebi pa še sterilizator stekleničk in/ali prsno črpalko za črpanje mleka, morda tudi aparat za pripravo adaptiranega mleka, stroški poskočijo še za dodatnih od 120 do 550 evrov, skupaj torej na 400 do 1250 evrov na račun nedojenja v prvih mesecih po rojstvu otroka. Ker pa strokovnjaki do prvega leta starosti otroka odsvetujejo dajanje kravjega mleka in ker dojenje Svetovna zdravstvena organizacija priporoča še naprej do dopolnjenega drugega leta starosti otroka, se z dojenjem prihrani še več denarja.

Res pa mora doječa mama kupiti tudi kakšen nedrček za dojenje (cena enega je od 10 do 25 evrov) in po potrebi prsne zaščitne blazinice, ki pa so lahko tudi pralne in ne nujno tiste za enkratno uporabo.

Zakaj mednarodni in slovenski strokovnjaki tako zelo priporočajo dojenje?

Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok v prvih mesecih življenja za svojo rast in razvoj. Vsebnost hranil v materinem mleku se v obdobju dojenja natančno prilagaja potrebam dojenčka. Imunske in zaščitne snovi v materinem mleku varujejo otroka pred številnimi boleznimi, kot so okužbe dihal in prebavil,  akutna vnetja srednjega ušesa, zobna gniloba (karies), levkemije pri otrocih, znižujejo pa tudi pojavnost alergij. Dojeni otroci imajo redkeje prekomerno telesno težo, sesanje prsi krepi pravilen razvoj čeljusti in ustne votline, manj je nenadnih smrti dojenčkov. Materino mleko ima spremenljiv vonj in okus, glede na to, kar mati uživa. Tako so otroci od vsega začetka navajeni na okus družinske hrane, kar kasneje olajša tudi uvajanje mešane prehrane pri dojenčku. Dojenje spodbuja tudi pristen stik med materjo in otrokom, saj ob dojenju otrok doživlja tako fizično kot čustveno ugodje, počuti se varnega in sprejetega, kar pomembno vpliva na njegov duševni razvoj. Znanstvene raziskave kažejo, da ima dojenje tudi dolgoročen pozitiven vpliv na zdravje otroka in pozneje odraslega, saj naj bi zmanjšalo nastanek prekomerne telesne teže, debelosti, hiperholesterolemije in sladkorne bolezni v kasnejšem življenju.

Dojenje pa ne prinaša prednosti samo otroku, temveč tudi doječi materi. Ženska, ki doji, s tem skrbi tudi za svoje lastno zdravje: hitreje izgubi med nosečnostjo pridobljene kilograme, manj je poporodnih krvavitev, manj je rakavih obolenj dojk in jajčnikov, manjše je tveganje za osteoporozo v postmenopavzalnem obdobju, podaljša se čas pred novo nosečnostjo…

Iz vsega naštetega izhaja poleg ugodnih vplivov na zdravje otrok in njihovih mater tudi ekonomski vidik dojenja za družino, državo in celotno družbo. Država prihrani zaradi manjše obolevnosti dojenih otrok (manj pregledov pri zdravniku, manj zdravljenja v bolnišnicah), dojeni otroci si hitreje po bolezni opomorejo in zato potrebujejo krajši čas zdravljenja v bolnišnicah, krajše so tudi bolniške odsotnosti staršev zaradi bolezni otrok. V ZDA stroški zdravljenja nedojenih otrok, ki obolevajo na dihalih, črevesju, se zdravijo zaradi vnetij ušes in sladkorne bolezni, državo dodatno bremenijo za več kot dve milijardi dolarjev. Preračunano na Slovenijo bi nedojenje lahko pri nas zaradi teh štirih obolenj povzročilo preko 10 milijonov evrov dodatnih stroškov. Zaradi boljšega zdravja dojenega otroka pa ostane staršem več časa še za druge družinske člane, privarčujejo tudi čas in denar za nakup in pripravo adaptiranega mleka ter pripomočkov zanj.

Nenazadnje pa je dojenje veliko bolj ekološko in prispeva k zmanjšanju embalaže in odpadnih izdelkov adaptiranega mleka in pripomočkov za hranjenje z njim, zmanjša pa tudi energijske potrebe za proizvodnjo le-teh in na ta način prispeva k manjšemu onesnaževanju in segrevanju našega planeta.

Avtorica: Irena Krotec, dr.med., spec. javnega zdravja