Porod se navadno začne med 37. in 42. tednom nosečnosti. Takrat pravimo, da je plod donošen. To pomeni, da je dovolj razvit, da se prilagodi na življenje zunaj maternice. Začetek poroda ni enkraten dogodek, temveč postopen proces. Delimo ga v štiri porodne dobe.

Prva porodna doba

Prva porodna doba traja od začetka poroda do popolnega odprtja materničnega ustja.

Trajanje prve porodne dobe je odvisno od številnih dejavnikov; od tega, ali je ženska že kdaj rodila, od njenega psihološkega stanja, od lege in vstave ploda, od oblike in velikosti medenice, od porodnega okolja … Prva porodna doba lahko traja različno dolgo in je navadno od vseh štirih faz poroda najdaljša. Kadar poteka zelo hitro, to ni nujno najboljše za potek samega poroda, saj se telo posameznice različno dolgo pripravlja na rojstvo otroka.

V prvi porodni dobi se spreminja in odpira maternično ustje. Pravimo, da ustje, ki je na začetku trdo in debelo, počasi zori. S tem postaja mehkejše in tanjše. Sočasno se maternično ustje tudi odpira in je ob koncu prve porodne dobe odprto za približno 10 cm. Odpiranje materničnega ustja je, med drugim, posledica porodnih popadkov.

Porodni popadki se začnejo v zgornjem delu maternice in se nato širijo po celotnem trebuhu. Maternični popadki, ki se ob začetku poroda pojavljajo na vsakih 15 do 20 minut in ne trajajo dolgo, postajajo proti koncu prve porodne dobe vedno bolj pogosti. Slediti si začnejo na 2 do 3 minute, so močni in trajajo 50–60 sekund.

V kolikor se čep, ki je zapiral vaše maternično ustje, ni odluščil prej, se odlušči v tej fazi poroda.

Tudi ‘voda’ lahko nosečnici odteče že prej, a je konec prve porodne dobe najbolj optimalen čas za razpok plodovih ovojev. V nekaterih primerih, predvsem kadar je treba porod sprožiti ali pospešiti, zdravnik ali diplomirana babica* predlagata umetno predrtje plodovih ovojev. Ob spontanem ali umetnem razpoku plodovih ovojev, plodovnica navadno ne odteče v celoti, temveč le deloma, ostanek pa  nato postopoma odteka ob popadkih.

Druga porodna doba

Za drugo porodno dobo velja, da traja od popolnega odprtja materničnega ustja do popolnega rojstva otroka.

V drugi porodni dobi bodo vaši porodni popadki postali močnejši, pogostejši in bodo trajali dlje. V tej dobi navadno počijo tudi plodovi jajčni ovoji, kar pomeni, da začne plodov vodilni del (to je največkrat glavica) pritiskati neposredno na nožnično tkivo. Zaradi tega pojava boste začutili potrebo po pritiskanju (t. i. spontani trebušni pritisk).

Zaradi spuščanja ploda po porodnem kanalu, se bodo nekoliko premaknili tudi vaši notranji organi. Ob glavični vstavi ploda bo plodova glavica postala vidna v zunanjem spolovilu. Z vsakim popadkom se bo spustila nižje in začela prodirati iz spolovila. Po porodu glavice se navadno v naslednjem popadku porodijo še ramena in takoj za tem še preostali deli plodovega telesa. Novorojenčka vam bo diplomirana babica, ki bo spremljala vaš porod, položila na trebuh.

V 1. in 5. minuti po rojstvu se pri vseh novorojenčkih izvaja ocenjevanje po Apgarju (od 0 do 10). Ta ocena je namenjena ocenjevanju petih funkcij pri novorojenčku, in sicer barve kože, srčnega utripa, vzdražnosti, mišičnega tonusa in dihanja. Seštevek točk predstavlja oceno, na podlagi katere se zdravnik in babica odločita za morebitne nadaljnje ukrepe.

Tretja porodna doba

Tretja porodna doba traja od rojstva novorojenčka do popolnega rojstva posteljice in ovojev.

Ta porodna doba je izredno pomembna za razvoj navezanosti med mamo, novorojenčkom in očetom. Hkrati se v tej dobi v vašem telesu dogajajo pomembne fiziološke spremembe. Trajanje dobe je individualno in odvisno od načina vodenja. Navadno traja od 5 do 15 minut, povsem fiziološko pa je, če traja eno uro.

Pravimo, da tretja porodna doba poteka ali pod fiziološkim ali pod aktivnim vodenjem.

Pri fiziološkem vodenju diplomirana babica sledi fiziološkemu dogajanju vašega telesa. Pri tej obliki so upoštevani samo naravni procesi, ki so značilni za tretjo porodno dobo. V tej porodni dobi ženska ne prejme umetnih sredstev za krčenje maternice (uterotonikov). Krčenje maternice je namreč pomembno, saj v nasprotnem primeru lahko pomeni, da krvavite v maternico. Babica bo v ta namen večkrat tipala, kje se nahaja vaša maternica in ocenila ali je dovolj trda. V tej dobi se ne uporablja vleka posteljice za popkovnico, ne prereže se popkovnice, posteljica pa se porodi sama od sebe. Medtem ko se boste člani družine med seboj spoznavali, bo diplomirana babica strpno čakala in opazovala znake ločitve in spuščanja posteljice. Kadar se posteljica ne porodi samostojno, lahko babica pomaga s tako imenovanim nadzorovanim vlekom za popkovnico. Popkovnico prekine šele, ko ta preneha utripati. Prerez popkovnice lahko opravi vaš partner, porodni spremljevalec, lahko pa vez s svojim novorojenčkom prekinete tudi sami.

Aktivno vodenje tretje porodne dobe vključuje dajanje uterotonikov (sredstev za krčenje maternice), kar ugodno vpliva na preprečevanje poporodne krvavitve. Poleg tega se popkovnico prekine zgodaj – navadno takoj po rojstvu otroka. Zgodnja prekinitev popkovnice lahko zmanjša prejeti volumen krvi pri otroku in posledično zniža celotni volumen krvi novorojenčka.

Po porodu bo babica položila novorojenčka na vaš trebuh ali prsi, saj je prvi stik med vami in vašim novorojenčkom izredno pomemben. V prvi uri po porodu vam bodo (če si seveda tega želite) pomagali novorojenčka pristaviti k prsim za prvi podoj. To je pomembno, saj se takrat v vaših prsih izločajo majhne, vendar izredno dragocene količine prvega mleka, ki mu pravimo kolostrum.

Diplomirana babica in tudi zdravnik bosta po porodu skrbno in natančno pregledala porojeno posteljico in ovoje, da se prepričata, da v maternici ni ostal še kakšen delček tkiva, ki bi oviral normalno krčenje maternice. Včasih se zgodi, da porojena posteljica ni cela. Takrat je potreben takojšen pregled maternice, ki ga opravi zdravnik. V primerih, ko se posteljica ne odlušči od stene maternice, je treba izvesti iztipanje maternice. To je poseg, ki vam ga pod anestezijo opravi zdravnik.

Četrta porodna doba

Četrta porodna doba traja od rojstva posteljice in ovojev do treh ur po porodu.

Prve tri ure po porodu ste najbolj izpostavljeni krvavitvam, zato v tem času ostanete v porodni sobi, kjer vas skrbno nadzorujejo.

Po porodu bo babica preverila krčenje vaše maternice, saj mora biti le-ta dobro in ustrezno skrčena. Tipanje maternice preko trebušne stene je lahko neprijetno, vendar vas bo babica na to predhodno opozorila.

V primeru poškodb porodne poti je včasih potrebno tudi šivanje. V Sloveniji to opravi zdravnik, diplomirana babica pa mu pri tem asistira. Za lažjo oskrbo poškodb porodne poti, vam bo zdravnik apliciral tudi lokalni anestetik.

Šivi, ki se uporabljajo za šivanje porodne poti se razgradijo sami od sebe, kar pomeni, da jih kasneje ne bo treba odstranjevati. Svetujemo skrb za higieno intimnega predela, pri čemer uporabljajte izključno vodo, brez mil. Mila so večkrat agresivna, hkrati pa rušijo pH vaše kože in sluznice intimnega predela.

Po porodu bo babica ocenila izgubo krvi ter preverila vaše vitalne znake – to pomeni, da bo izmerila vaš krvni tlak, pulz in telesno temperaturo. Slednja je po porodu lahko nekoliko povišana. V kolikor boste imeli poln sečni mehur, vas bo babica spodbudila k uriniranju, saj lahko poln mehur ovira krčenje maternice po porodu. S podrobnejšimi informacijami vas bo seznanila že babica v porodni sobi, nasvete pa boste prejeli tudi kasneje, ko boste z novorojenčkom nameščeni na oddelek.

Ne pozabite, da se lahko za vsa vprašanja in pomoč vedno obrnete na zdravstvene strokovnjake, ki vas obkrožajo.

*Pri porodu, ki poteka normalno, je prisotna diplomirana babica. Prisotnost zdravnika v porodni sobi ni nujna. Kljub temu pa diplomirana babica in zdravnik, skozi celoten porod, medsebojno sodelujeta in delujeta v dobrobit ženske in novorojenčka. V nekaterih porodnišnicah je, pri samem rojstvu otroka, vedno navzoč tudi zdravnik. 

Avtorica: asist. Petra Petročnik, dipl. bab. MSc (UK)