Vsebina
Fiziološke spremembe v nosečnosti
Telo nosečnice se mora tekom nosečnosti prilagoditi na številne spremembe, ki jih povzroča rast novega bitja v njem. Te prilagoditve so bistvene za razvoj in preživetje ploda tako v materinem telesu kot tudi kasneje po rojstvu. Naj vam bo prispevek, ki je pred vami, v pomoč pri razumevanju sprememb, ki ste jih opazili na svojem telesu ali pri svojem počutju.
Hormonske spremembe v nosečnosti
Prilagoditve telesa na nosečnost se pričnejo takoj po oploditvi, čeprav se takrat ženska nosečnosti še ne zaveda. So posledica delovanja hormonov, ki jih tvorita najprej rumeno telesce, po 7. tednu nosečnosti pa posteljica.
Progesteron imenujejo tudi zaščitnik nosečnosti. Njegova glavna naloga je sproščanje gladkega mišičnega tkiva maternice, zmanjša pa tudi gibljivost drugih gladkih mišic v telesu. Zato se upočasni delovanje želodca in črevesja ter zmanjša tonus sečnega mehurja. Progesteron poveča apetit in kopičenje maščobnega tkiva, poviša se telesna temperatura, dihanje je pospešeno, vpliva pa tudi na rast dojk.
Estrogen pospešuje rast mlečnih žlez v dojkah in sodeluje pri dozorevanju materničnega vratu.
Humani horionski gonadotropin (hCG) lahko v materini krvi zaznamo 10 dni po ugnezditvi zarodka in je pogosto vzrok slabosti in bruhanja v zgodnji nosečnosti.
Relaksin vpliva na širitev žil (vazodilatacijo), zrahljanje sklepov, poveča ohlapnost vezi in spodbuja zmehčanje materničnega vratu.
Oksitocin ima pomembno vlogo pri porodu in pri dojenju.
Spremembe žlez z notranjim izločanjem
Te spremembe se pričnejo že takoj po oploditvi zaradi spremembe stanja hormonov v telesu matere. Delovanje ščitnice se v nosečnosti običajno poveča, poviša se raven ščitničnih hormonov ter hormonov, ki jih izloča nadledvičnica. Zaradi povečanega delovanja številnih hormonov se poveča tudi odpornost tkiv na inzulin (hormon, ki uravnava krvni sladkor). Kot odgovor na to pri zdravi nosečnici trebušna slinavka poveča tvorbo inzulina. Pri nosečnicah, ki ne morejo proizvajati dovolj inzulina, se razvije nosečnostna sladkorna bolezen (gestacijski diabetes). Po porodu nivo krvnega sladkorja in inzulina preideta spet na normalno raven.
Spremembe rodil
Tu nastanejo največje spremembe v nosečnosti. Velikost in s tem teža maternice se poveča približno 20–krat (od 50 g na 1000 g). Iz prej hruškaste oblike se maternica tekom nosečnosti spremeni v jajčasto obliko in raste skupaj z otrokom. Maternični vrat se skrajša in zmehča, njegovi izločki tvorijo sluzni čep, ki preprečuje vdor bakterij v maternico in se na začetku poroda izloči. Nožnica postane prostornejša, povečan je izcedek, poveča in zmehča se tudi zunanje spolovilo.
Spremembe v presnovi vode in v krvi
V nosečnosti se voda zadržuje v telesu in se kopiči v vseh organih, zato je ob koncu nosečnosti vode povprečno 8 l več kot pred nosečnostjo, od tega je je 60 % v posteljici, plodu in amnijski votlini, 40 % pa se porazdeli po materinih tkivih. Zato se lahko pojavijo fiziološke otekline okončin (edemi), ki lahko tudi nihajo glede na noč ali dan. Te spremembe so predvsem posledice zvečanja volumna krvi, ki se poveča za 30‒50 %, kar znaša 1,2 do 1,5 l krvi. Do tega pride predvsem zaradi potrebe ploda po hranljivih snoveh in kisiku. Volumen krvi se poveča predvsem zaradi povečanega volumna krvne plazme, pa tudi zaradi povečanega števila rdečih krvničk (eritrocitov). Največji porast volumna eritrocitov je v drugi polovici nosečnosti, kar poveča tudi potrebe po železu. Rezerve železa so v telesu nosečnice pogosto premajhne, takrat je potrebno dodajati železove preparate. Poveča se tudi število belih krvnih celic (levkocitov), medtem ko število trombocitov, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, tekom nosečnosti upade približno za 20 %. Povečano pa je strjevanje krvi in s tem nevarnost za nastanek krvnih strdkov.
Spremembe srčnožilnega sistema
Obremenitev srca v nosečnosti poraste, srčna mišica se poveča (hipertrofira), poveča se srčni minutni volumen (SMV). Postopoma narašča tudi pretok krvi skozi maternico, poveča se prekrvavitev dojk, kože, možganov, ledvic … Istočasno se zmanjša upor v žilah in krvni tlak pada, ob terminu poroda pa se ponovno dvigne na normalno vrednost.
Spremembe sečil in ledvic
Delovanje ledvic je povečano, sečevodi so razširjeni, sečni mehur pa potisnjen navzgor in sploščen. Mehanski pritisk noseče maternice na mehur povzroča pogostejše odvajanje vode posebno v prvem trimesečju, v tretjem trimesečju pa je le-to pogostejše ponoči.
Spremembe prebavil
Zaradi vpliva progesterona se zelo zmanjša gibljivost črevesja. Čas praznjenja želodca in premik hrane navzdol se podaljša za tretjino do polovico. Relaksacija zažemalk v prebavnem traktu in pritisk noseče maternice, ki prebavila potiska navzgor, povzročata zgago, zaprtje in hemeroide. Tudi sluznica ust je, tako kot vsa tkiva v nosečnosti, močneje prekrvavljena. Vnetja ustne sluznice so pogostejša, zato je ustna higiena v tem času zelo pomembna.
Spremembe dihal
Sluznica zgornjih dihalnih poti je močno prekrvavljena, zato prihaja do slabše prehodnosti nosu in pogostejših krvavitev iz nosu. Obseg prsnega koša se poveča, trebušna prepona se dvigne, pljuča so skrajšana, z napredovanjem nosečnosti se zmanjša popustljivost prsnega koša, vse to pa oteži dihanje. Težko dihanje občutita dve tretjini nosečnic.
Spremembe mišično skeletnega sistema
Relaksin vpliva na zrahljanje sklepov in na ohlapnost vezi, zato se zmanjša mišični tonus in poveča gibljivost sklepov, kar poveča tudi njihovo občutljivost za poškodbe. Zaradi teže otroka in povečanih prsi se spremeni težišče telesa, zato se nosečnica nagiba nazaj. Povečuje se ledvena krivina, vratni del in ramena pa se zvrnejo naprej, kar lahko vodi do bolečin v hrbtenici. Koščeni obroč medenice se močno zrahlja in se tako pripravi na prehod ploda skozi porodni kanal. Medenično dno se nekoliko spusti, mišice medeničnega dna pa so v tem obdobju izpostavljene velikemu pritisku.
Spremembe dojk in kože
Dojke porastejo zaradi pospešene rasti žleznega tkiva. Koža, lasje in nohti se lahko v nosečnosti zelo spremenijo. Pigmentacija kože se poveča, najbolj v delih telesa, ki so že sicer močneje pigmentirani (bradavice dojk, vulvovaginalno področje). Lahko se pojavi temna črta na trebuhu pod popkom, pri nekaterih nosečnicah se na obrazu pojavijo rumenorjave pege. Lahko pride do razširitve ali tvorbe novih žilic v koži, na dlaneh je pogosta rdečina kože. Lahko pride tudi do oteklin obraza in okončin ter do razširjenih ven – krčnih žil, varic. Pri raztegnitvi kože predvsem na trebuhu, dojkah in stegnih, se lahko pojavijo rdečevijolične lise (nosečniške strije), ki po porodu ne izginejo, temveč obledijo in se zabrazgotinijo. Pri približno petini nosečnic se pojavi srbenje kože. Lasje rastejo hitreje in so tanjši, tudi nohti rastejo hitreje.
Spremembe v živčnem sistemu, spremembe čutil in duševnosti
Nabiranje tekočine v mehkih delih lahko pritiska na posamezne živce in povzroči stisk živca ter s tem bolečine v njegovem poteku. Najpogostejše težave, povezane z obolenji živčevja v nosečnosti, ki so še fiziološke, so bolečine v vratu, v ramenih, v predelu sramne kosti in križnice, šibkost okončin, mravljinčenje rok in nog, pritisk pod rebri. V zadnji tretjini nosečnosti se lahko zaradi nabiranja tekočine pojavita tudi omrtvelost obraza (pareza obraznega živca) in sindrom karpalnega kanala v zapestju. Pogosto sta pridružena glavobol in migrena. V nosečnosti se lahko spremenita tudi okus in vonj.
Tudi pri zdravih nosečnicah lahko opažamo blage spremembe v duševnosti, kot so nestabilno počutje, večja občutljivost, mešani občutki, povečana je utrujenost.
Avtorice: Irena Krotec, zdravnica specialistka javnega zdravja, Barbara Mihevc Ponikvar, zdravnica specialistka javnega zdravja, Maja Broder, diplomirana babica
Povzeto po: Takač I., Geršak K. et al., Ginekologija in perinatologija, Maribor: Medicinska fakulteta, 2016.
