Kajenje matere med nosečnostjo je eden od najpomembnejših preprečljivih vzrokov neugodnih izidov nosečnosti pri materi in otroku. Strupene snovi iz tobačnega dima, preko materinega krvnega obtoka, dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za zdravje. Številnim ženskam v nosečnosti uspe opustiti kajenje, pri tem so na voljo različne oblike pomoči.
Vsebina
Škodljive posledice kajenja tobačnih izdelkov za zdravje
Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Vzročno je povezano s številnimi vrstami raka, boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter drugimi boleznimi in zdravstvenimi težavami, kot so sladkorna bolezen, spremembe imunskega sistema, motnje erekcije, revmatoidni artritis, slepota in bolezni oči, nizka kostna gostota pri ženskah, zlomi kolka, vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) in splošno poslabšanim zdravstvenim stanjem. Izsledki raziskav kažejo, da je tveganje za srčni infarkt močno povečano pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete in obenem tudi kadijo.
Na splošno velja, da je večje število pokajenih cigaret in daljše trajanje kajenja povezano z večjim tveganjem za razvoj naštetih bolezni. Tveganje za zdravje se ne zmanjša, če kadilec kadi cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina, katrana in ogljikovega monoksida.
Približno polovica kadilcev umre zaradi bolezni, ki jih povzroči kajenje. V povprečju umrejo vsaj deset let prezgodaj. Kadilci zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, znatno število let preživijo v slabem zdravju.
Kajenje in nosečnost
Strupene snovi iz tobačnega dima preko materinega krvnega obtoka dosežejo še nerojenega otroka in lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za zdravje, kot so zmanjšana rast še nerojenega otroka in nižja porodna teža, predležeča posteljica, prezgodnja ločitev posteljice, prezgodnji porod, zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku in prirojene napake (razcepljena ustnica). Obstajajo tudi dokazi, ki povezujejo kajenje matere s spontanim splavom. Kajenje matere med nosečnostjo je vzročno povezano tudi s pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka. Sindrom nenadne smrti dojenčka je nenadna smrt otroka v starosti do enega leta, ki je nepričakovana in pri katerem tudi natančnejše raziskave ne prikažejo vzroka smrti. Številne raziskave nakazujejo, da ima kajenje matere med nosečnostjo lahko na zdravje otroka tudi dolgoročne negativne učinke (na reproduktivno zdravje, miselne sposobnosti, debelost idr.).
Kajenje in dojenje
Dojenje pomembno prispeva k zdravju dojenčka in otroka, saj materino mleko predstavlja najbolj celovito obliko prehrane za dojenčka. Strokovnjaki zato dojenje priporočajo tudi materam, ki kadijo, čeprav vemo, da nikotin prehaja v materino mleko.
Trenutno namreč ni na voljo dokazov, da bi nikotin v količinah, ki jih najdemo v materinem mleku, predstavljal tveganje za zdravje dojenega otrok. Pri tem pa je potrebno poudariti, da dolgoročnih posledic otrokove izpostavljenosti tej psihoaktivni snovi preko materinega mleka ne poznamo. Prav tako ne poznamo posledic izpostavljenosti otroka drugim sestavinam tobačnega dima, ki prehajajo v materino mleko. Raziskave tudi kažejo, da imajo lahko dojeni otroci mater kadilk več kolik kot dojeni otroci mater nekadilk ali moten ritem spanja in budnosti.
Pasivno kajenje
Ko so odrasli ali otroci izpostavljeni tobačnemu dimu drugih, to imenujemo pasivno kajenje, izpostavljenost tobačnemu dimu iz okolja ali tudi neprostovoljno kajenje.
Pasivno kajenje škoduje zdravju odraslih in otrok in ni dokazov, da obstaja varna meja izpostavljenosti tobačnemu dimu, pod katero ni škodljivih učinkov na zdravje. Stopnja izpostavljenosti tobačnemu dimu je odvisna od števila kadilcev v prostoru, oblike zračenja, velikosti prostora, bližine izvora tobačnega dima, trajanja izpostavljenosti in drugih, največja pa je v bližini kadilca. Prav zaradi te bližine so nekatere skupine ljudi še bolj izpostavljene, npr. otrok v naročju starša kadilca.
Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Večja kot je izpostavljenost, večje je tveganje za razvoj bolezni in zdravstvenih težav, povezanih s pasivnim kajenjem. Izpostavljenost tobačnemu dimu, ki pri posamezniku lahko privede le do blagih učinkov na zdravje, lahko pri nekom drugem povzroči hujše posledice. Določene skupine ljudi so še posebej občutljive na tobačni dim, npr. nosečnice, otroci na splošno, še posebej pa otroci z astmo, kronični bolniki idr.
Tudi če nosečnica ne kadi, je takrat, ko je izpostavljena tobačnemu dimu, škodljivim snovem iz tobačnega dima poleg nje izpostavljen tudi njen še nerojeni otrok. Izpostavljenost nosečnice tobačnemu dimu je vzročno povezana z nižjo porodno težo otroka, raziskave pa nakazujejo tudi povezavo s prezgodnjim porodom in nekaterimi vrstami raka pri otroku.
Dojenčki in otroci so med najbolj ranljivimi skupinami glede škodljivih učinkov pasivnega kajenja. Izpostavljenost dojenčkov tobačnemu dimu je povezana s sindromom nenadne smrti dojenčka, pri dojenčkih in otrocih pa z boleznimi dihal, kot so astma, poslabšanje obstoječe astme, zmanjšanje pljučne funkcije, znaki s strani dihal, kot so kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi, okužbe spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis, še posebej v prvem letu življenja) in vnetja srednjega ušesa. Posebej občutljive skupine so mlajši otroci in otroci z dedno nagnjenostjo k alergijam. Otroci, izpostavljeni tobačnemu dimu drugih pogosteje obolevajo, obiskujejo zdravnika in pogosteje potrebujejo zdravila in zdravljenje v bolnišnici.
Ukrepi za zmanjšanje škodljivih učinkov kajenja in izpostavljenosti tobačnemu dimu
Izpostavljenost škodljivim snovem tobačnega dima med nosečnostjo in po njej je bolj škodljiva za zdravje in razvoj otroka, kot si lahko predstavljamo, zato je res pomembno, da izvajamo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tovrstni izpostavljenosti.
1. Opustitev kajenja
Najbolje je, da se ženska, ki kadi, že ob načrtovanju nosečnosti odloči za opustitev kajenja. Če ženska kadi ob zanositvi, je za zmanjšanje škodljivih posledic kajenja med nosečnostjo in po njej pomembno, da kajenje čim prej opusti in tudi po rojstvu otroka ne prične ponovno kaditi. Za opustitev kajenja naj se odloči tudi partner, saj se na tak način močno zmanjša verjetnost, da bo tobačnemu dimu izpostavljena noseča partnerka oziroma otrok.
V Sloveniji so tistim, ki želijo kajenje opustiti, na voljo različne brezplačne možnosti:
- svetovanje pri izbranem zdravniku, v nekaterih primerih tudi pri lekarniškem farmacevtu,
- skupine ali individualno svetovanje za opuščanje kajenja, ki so na voljo v številnih zdravstvenih domovih po Sloveniji,
- svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 2777, ki deluje od 7. do 10. ure in od 17. do 20. ure vse dni v letu.
Od farmakoterapije je nikotinska nadomestna terapija (NRT) edina, ki je bila preskušena pri nosečnicah, in sicer žvečilke in inhalatorji. Ob uporabi teh zdravil je tveganje za zarodek znatno manjše v primerjavi z nadaljnjim kajenjem.
2. Preprečevanje izpostavljenosti nosečnic in otrok tobačnemu dimu
Pomembno je, da so vsi prostori, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci povsem brez tobačnega dima, prav tako tudi prevozna sredstva. Zato naj (bodoči) starši uvedejo ustrezna pravila za dom, avtomobile in druge morebitne zaprte prostore, v katerih se nahajajo. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj. Zgolj odpiranje oken oziroma prezračevanje, določitev ločenih nekadilskih sob ali kajenje na balkonih ne zadošča. Taki ukrepi zmanjšajo meglico zaradi dima in vonj po tobačnem dimu, torej tisto, kar lahko zavohamo ali vidimo, a številne strupene snovi v tobačnem dimu so nevidni plini brez vonja, ki jih na ta način ne odstranimo iz prostora.
Tudi v odprtih prostorih naj bo pozornost usmerjena v to, da nosečnice in/ali otroka ne izpostavimo tobačnemu dimu. Izpostavljenost tobačnemu dimu je največja v bližini kadilca. Če kdo kadi, naj kadi v ustrezni oddaljenosti od nosečnic in/ali otrok.
3. Preprečevanje dostopnosti tobačnih izdelkov oziroma izdelkov z nikotinom otrokom
Nikotin je močan strup, ki lahko povzroči tudi smrt. Pomembno je, da v celoti preprečimo, da bi otroci imeli dostop do tobačnih izdelkov (cigarete, rezani tobak, cigare idr.) oziroma izdelkov z nikotinom (tekočina za elektronske cigarete) in tako preprečimo vnos nikotina v telo (z zaužitjem ali preko kože) ter zastrupitve pri otrocih.
Avtorja: Helena Koprivnikar, dr. med., spec. jav. zdravja in dr. Tomaž Čakš, dr. med., spec. jav. zdravja
