Dojenčki še ne znajo govoriti, vendar s svojim vedenjem okolici sporočajo, kako se počutijo. Z jokom, ki je izjemno pomembno izrazno sredstvo, po navadi sporočajo, da se ne počutijo dobro in da nekaj potrebujejo.
Vsebina
Različne vrste joka
Pri dojenčku lahko opazimo različne vrste joka. Jakost, trajanje in višina glasu pri joku so namreč odvisne od njegovega vzroka. Pogosti vzroki so:
- lakota: po začetnih znakih lakote (sesanje prstov, odpiranje ust) začne dojenček jokati sprva bolj tiho, nato glasneje, ritmično;
- bolečina: začne jokati nenadno, z visokim glasom, nato morda za hip utihne, zatem joka glasno, nenehno;
- utrujenost: joka tišje kot pri joku zaradi bolečine, jok ni tako intenziven, lahko počasi pojenjuje ali pa se okrepi v glasnejši jok.
Velja opozorilo, da smo pozorni, ko otrok po bolečem joku utihne. Lahko se od joka izčrpa in od utrujenosti zaspi. Vsekakor pa je stanje resno, če boleči jok potihne in otrok le še stoka. Če je ob tem tudi bolj bled, težje in hitreje ali plitvo diha ter se nam zdi zaspan ali prizadet, je treba takoj obiskati zdravnika.
Če jok traja neobičajno dolgo ali dojenček pogosto joka in ga ne morete potolažiti, se posvetujte s patronažno medicinsko sestro ali zdravnikom.
Kako ravnati, ko dojenček joka
V začetku se mama, otrok in oče še spoznavajo. Z opazovanjem dojenčkovega vedenja, okoliščin in odzivov se učite prepoznavati njegove potrebe, razlikovati med različnimi vrstami joka ter se ustrezno odzvati.
Pomembno je, da se odzovete na dojenčkov jok ter skušate ostati mirni. Približajte se mu, da vas lahko vidi. Poglejte ga in pritegnite njegov pogled. Nagovorite ga. Dotaknite se ga, položite roko na njegov trebuh. Vzemite ga v naročje in skušajte ugotoviti, kaj potrebuje.
Neutolažljiv jok
Nekateri dojenčki v določenih obdobjih jokajo veliko, dolgo in na videz neutolažljivo. Ko so poskusi tolažbe in odkritja vzroka za jok neuspešni, se starši lahko počutite nemočne, izgubite zaupanje vase ali pa morda občutite stisko, jezo. Skratka, storili bi karkoli, da bi prekinili dojenčkovo jokanje. Izjemno pomembno je, da nikoli, ampak zares nikoli ne stresate dojenčka, saj mu s tem lahko povzročite hude poškodbe.
V takih kritičnih situacijah, ki so za dojenčka ogrožajoče:
- Takoj prekinite situacijo!
- Dobro poskrbite zase in za otroka. Če ste sami, nekajkrat globoko vdihnite in izdihnite. Položite dojenčka na hrbet v posteljico in se prepričajte, da je varen. Pojdite v drug prostor in popijte kozarec vode. K dojenčku se vrnite vsakih nekaj minut. Čimprej pokličite prijatelje ali sorodnike ter jih prosite, naj poskrbijo za dojenčka, medtem ko boste šli počivat ali na sprehod.
Morda vam bo v pomoč tudi zavedanje, da taka obdobja minejo.
Sindrom stresanega dojenčka oziroma otroka
Nasilno stresanje dojenčka oziroma otroka sodi med telesno nasilje. Poškodbe nastanejo zaradi stresanja in udarcev, ko oseba drži dojenčka za trup, rame, roke ali noge in ga močno stresa. Že blago stresanje lahko povzroči pokanje žilic v možganih in posledično poškodbe možganov, slepoto ali paralizo. Na vsake štiri dojenčke, ki so utrpeli nasilno stresanje, en izmed njih umre. Najbolj so ogroženi dojenčki do 4. meseca starosti, čeprav so bili zabeleženi primeri stresanja otroka vse do 5. leta starosti.
Trebušni krči pri dojenčku (kolike)
Ponavljajoča se obdobja pretiranega in neutolažljivega joka pri sicer zdravem dojenčku morda povzročajo boleči trebušni krči. Čeprav je videti, da je otrok v stiski, trebušni krči niso škodljivi. Vaš dojenček se bo še naprej normalno hranil in pridobival na teži. Ni dokazov, da bi trebušni krči imeli kakršnekoli posledice za otroka, lahko pa zelo vznemirjajo starše, ki se ob tem pogosto počutijo nemočne ali pa mislijo, da delajo nekaj narobe. Faza v razvoju dojenčka, ko se pojavljajo trebušni krči, naj bi trajala največ nekaj tednov. Morda vam bo pomagalo zavedanje, da niste vi tisti, ki bi povzročali dojenčkov jok in da na trebušne krče ne morete veliko vplivati ali jih preprečiti. Z rednim in primernim hranjenjem dojenčka ter uspešnim podiranjem kupčkov pa jih morda lahko omilite. Izbrizgajte si »prednje« mleko in dojite na« zadnjem« mleku, ki vsebuje manj laktoze, za katero menijo, da v morda povzroča trebušne krče. Če otroka hranite z mlečnim pripravkom po steklenički, mu pripravite manjše, pogostejše obroke. Če prejema samo mlečni pripravek, mu vmes ponudite tudi čaj ali prekuhano vodo.
Če ste zaskrbljeni, se pogovorite s svojo patronažno medicinsko sestro ali zdravnikom pediatrom.
Avtorice: dr. Zalka Drglin, prim. dr. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. jav. zdravja, spec. socialne medicine in Irena Krotec, dr. med., spec. jav. zdravja