Doživljanje bolečine ob porodu je osebna izkušnja in jo porodnice opisujejo zelo različno, večina kot najhujšo bolečino, ki so jo izkusile v življenju do tedaj. Strah pred porodom in bolečino lahko občutenje bolečine še poveča, zato je porodnici pomembno zagotoviti možnost aktivnega sodelovanja in soodločanja o poteku poroda in o načinu lajšanja porodne bolečine. Bolečino, ki spremlja porod, lahko z različnimi metodami olajšamo, čemur strokovno pravimo analgezija.
Bolečino ocenjujemo s pomočjo vizualne analogne skale.
Na začetku poroda (v prvi porodni dobi) je porodna bolečina posledica krčenja maternice (popadkov), slabše prekrvavitve maternične stene in širjenja materničnega ustja. Bolečina je razpršena oziroma nejasno omejena in jo porodnica občuti v ledvenem in križnem predelu. V nadaljnjem poteku poroda (v drugi porodni dobi), pa nastane bolečina zaradi pritiska ploda pri njegovem spuščanju in širjenja nožnice, presredka in medenice. Ta bolečina je zelo močna in ostra, jasno omejena na predel presredka in zadnjika.
Porodno bolečino lahko lajšamo z nefarmakološkimi in farmakološkimi tehnikami.
Akupresura, tehnike dotika in masaža v predelu križa, aromaterapija, vizualizacija, glasba, vodne kopeli kot tudi spremembe položaja in gibanje ter različne tehnike dihanja, so pomemben del lajšanja bolečine med porodom.
TENS (transkutano električno nevrostimulacijo) uporabljamo predvsem na začetku poroda. Pri tej tehniki pošilja živčni stimulator preko elektrod, nameščenih na določenih predelih kože ledvenega dela hrbta, električne impulze v podkožna živčna vlakna in s tem lajša bolečino.
Med farmakološke tehnike spadajo uporaba plina dušikovega oksidula, sistemskih opioidov in področna analgezija.
Dušikov oksidul uporabljajo samo v nekaterih porodnišnicah. Je brezbarven plin, ki ga v mešanici s kisikom porodnica ob popadku vdihava preko maske. Ocenjujemo ga kot blago sredstvo proti bolečinam. Uporaba mešanice lahko povzroči slabost, zmedenost, mravljinčenje in omotičnost.
Pri nezadostni analgeziji z do sedaj omenjenimi tehnikami lahko uporabljamo sistemske opioide (meperidin, remifentanil), ki so lahko dolgo, kratko in zelo kratko delujoči.
Mepreidin je dolgo delujoči opioid, ki skupaj s svojimi aktivnimi presnovki dolgo ostane v telesu porodnice in novorojenčka. Porodnici ga v dogovoru s porodničarjem aplicira babica, večinoma v enkratnem odmerku. Bolečino olajša zmerno. Pri porodnici lahko povzroči slabost in zmedenost. Novorojenček je lahko zaradi zdravila, ki prehaja skozi posteljico zaspan in težje zadiha.
Remifentanil je zelo kratko delujoči opioid, ki ga dajemo v obliki infuzije s pomočjo črpalke. Porodnica si s pritiskom na gumb vbrizga odmerek analgetika ob vsakem popadku. Zato je najprej potrebno nastaviti žilni kanal. Ob prvih odmerkih zdravila lahko porodnica začuti vrtoglavico in rahlo slabost. Remifentanil lahko povzroči padec srčnega utripa pri porodnici in otroku, znižanje vsebnosti kisika v krvi zaradi upočasnjenega, plitvejšega dihanja in zastoj dihanja.
Pri porodnici ves čas spremljamo njene življenjske funkcije in otrokov srčni utrip. Analgezija z remifentanilom je primerna za porodnice, ki ne želijo lajšanja porodne bolečine z epiduralno analgezijo ali je zaradi pridruženih obolenj odsvetovana. Ne smemo je uporabljati v primeru alergije na remifentanil ali kadar gre za neugodje ploda.
Najučinkovitejše lajšanje porodne bolečine dosežemo z uporabo epiduralne analgezije. Gre za področno tehniko, ki jo priporočamo predvsem prvorodkam, saj je prvi porod običajno daljši in pri umetno sproženih porodih. Pri določenih internističnih obolenjih, kot so obolenja srca (bolezni zaklopk, kardiomiopatije), obolenja dihal (astma, cistična fibroza) in stanjih povezanih z nosečnostjo in porodom, kot so preeklampsija z zvišanim arterijskim tlakom, neenakomerno krčenje maternice, prekomerno podaljšan in boleč porod, je epiduralna analgezija metoda izbora. Področne tehnike ne smemo uporabljati, če porodnica to odkloni, če so prisotne motnje strjevanja krvi, okužba na mestu vboda ali alergija na uporabljane snovi.
Pri porodnici, ki se je odločila za področno lajšanje porodne bolečine najprej vstavimo žilni kanal, preko katerega dobi tekočino. Pri uvajanju epiduralnega katetra je ključnega pomena namestitev porodnice v pravilni položaj. Porodnico posedemo ali poležemo na levi bok, med uvajanjem epiduralnega katetra se porodnica ne sme premikati. Ocenimo mesto vboda, v ledvenem predelu, področje sterilno očistimo in ga pokrijemo. Mesto predvidene vstavitve najprej omrtvičimo z lokalnim anestetikom, da je postopek iskanja epiduralnega prostora in uvajanja katetra neboleč. Ko najdemo epiduralni prostor, vstavimo epiduralni kateter. Lego epiduralnega katetra preverimo. Če je lega pravilna damo preko epiduralnega katetra lokalni anestetik v kombinaciji z opioidom. Po aplikaciji zdravila traja približno 10 do 15 minut, da porodnica opazi zmanjšanje bolečine. V tem času leži porodnica na hrbtu.
Naslednje odmerke, glede na učinek prvega, prilagodimo ali priklopimo črpalko, ki omogoča, da si porodnica ob ponovnem pojavu bolečine doda lokalni anestetik s pritiskom na gumb. Med izvajanem epiduralne analgezije spremljamo porodničine osnovne življenjske funkcije in učinke blokade. Ves čas spremljamo tudi plodove srčne utripe.Ta tehnika ne povzroča zaspanosti porodnice, prav tako zdravila ne prehajajo preko posteljice, tako da na otroka ne vplivajo. Ob uporabi te tehnike lahko pride do podaljšanja druge porodne dobe, povečano je tveganje za instrumentalno dokončanje poroda.
Pri napredovalem porodu ali ko je ta zelo boleč se lahko odločimo za kombinirano subarahnoidno epiduralno tehniko, pri kateri apliciramo lokalni anestetik najprej v subarahnoidni prostor, s čimer dosežemo takojšnje olajšanje bolečine, in nato vstavimo epiduralni kateter.
Uporaba nizkih koncentracij lokalnega anestetika skupaj z opioidnim analgetikom praviloma ne povzroči zmanjšanja mišične moči, lahko pa povzroči občutek težkih nog in mravljinčenje v nogah. Pri porodnici lahko pride občasno do padca krvnega tlaka, glavobola, zelo redko pa do nastanka epiduralnega abscesa, meningitisa ali hematoma. Izjemno redko lahko pride do hude poškodbe hrbtenjače.
Če je potrebno porod dokončati s carskim rezom, lahko preko katetra dodamo lokalni anestetik, ki omrtviči operativno področje. Prav tako lahko kateter izkoristimo še za lajšanje bolečine po carskem rezu. Tudi v primeru, da je po porodu potreben manjši ginekološki poseg, lahko le tega izvedemo v področni anesteziji.
Možnosti lajšanja porodne bolečine se v posameznih porodnišnicah razlikujejo, zato je najbolje, da se nosečnica med obiskom Priprave na porod in starševstvo udeleži predavanja anesteziologa o lajšanju porodne bolečine, kjer bo dobila ustrezne informacije in odgovore na morebitna vprašanja o lajšanju bolečine med porodom.
Avtorici: Katarina Marušič Gaser, zdravnica specialistka anesteziologije in reanimatologije in Simona Vrečič Slabe, zdravnica specialistka anesteziologije in reanimatologije
