Pred vami je 5. del Poti zdravja. Pot obsega skupaj devet delov, ki naslavljajo vprašanja, povezana z dobrim počutjem in zdravjem družine.
Otroci in spreminjajoče se prehranske navade
Povsem naravno je, da se pri otrocih faze prehranjevanja spreminjajo. Včasih bo otrok navdušen nad določeno hrano, drugič jo bo morda zavračal. Ta nihanja so del normalnega razvoja in odraščanja. Dobra plat je, da posamezno obdobje nima le začetka, ampak tudi svoj konec. V tem delu Poti zdravja boste spoznali nekaj metod, s pomočjo katerih lahko otroka podprete v različnih prehranjevalnih fazah.

Vsebina
Kaj pomeni dobro jesti?
Dobro prehranjevanje je kombinacija okusov, hranil, druženja in uživanja. V družini so pogosto različni tipi jedcev – eden je pravi gurman, drugemu je hrana le vir energije, spet tretji pa se počasi privaja na nove okuse. Ključ do dobre prehrane je razumevanje osnovnih elementov, ki ustvarjajo zdrave prehranjevalne navade:
- Redni obroki: Jasno določeni obroki pomagajo vzpostaviti dnevni ritem, obvladovati željo po prigrizkih in uravnavati velikost porcij. Za otroke in odrasle se priporoča od štiri do šest obrokov na dan.
- Raznolikost: Z raznoliko in kakovostno hrano dobimo vsa potrebna hranila za zdravo rast in razvoj.
- Zmernost: Količino zaužite hrane prilagodite porabi. Prepoznavanje sitosti in lakote je veščina, ki jo je vredno razvijati.
- Prilagodljivost: Prilagodljiv in sproščen odnos do hrane je temelj zdravega prehranjevanja. Izogibajte se togim pravilom in pretiranemu poudarjanju omejitev.
- Druženje: Skupno prehranjevanje v prijetnem vzdušju ustvarja pozitivne spomine, povezuje družino in gradi zdrave navade. Obroki so priložnost za druženje, pogovor o dnevnih dogodkih in učenje o prehrani na sproščen način.
- Uživanje: Ko prehranjevalne navade temeljijo na rednosti, raznolikosti, zmernosti, prilagodljivosti in druženju, lahko brez slabe vesti uživamo tudi v občasnih »pregrehah«.
Kakšne odnos imate do hrane?
Včasih je dobro razmisliti, kakšne so vaše prehranjevalne navade, kaj je dobrega ter kaj bi morda želeli spremeniti. V pogovor vključite tudi otroke. Pomagate si lahko z naslednjimi vprašanji:
- Katere dobre prehranjevalne navade ima naša družina?
- Kakšen je naš odnos do hrane?
- Kaj gre otroku pri prehranjevanju dobro? Kje se pojavljajo izzivi?
- Ali ima otrok enak odnos do hrane kot odrasli v družini?
- Kaj je dovolj dobro? Ali je vedno treba težiti k popolnosti, ali je to lahko celo ovira?
Pri razmisleku o prehrani otroka v predšolskem obdobju vam je lahko v pomoč tudi delovni list Zvezda otrokovega prehranjevanja, s katero raziščete, katere prehranjevalne veščine otrok obvlada in kje je potrebno še nekoliko vaje oz. prilagoditev.

Kako vaditi prepoznavanje lakote in sitosti?
Prepoznavanje občutka lakote in sitosti je za nekatere lažje kot za druge. Nekdo je pogosto lačen in bi jedel ves čas, medtem ko drugi zaradi aktivnosti lakote niti ne opazijo. Uporaba ilustracije Merilnik sitosti lahko pomaga otroku razumeti, da se najbolje počuti, ko je ravno prav sit.
Skupaj z otrokom se pogovorite ob ilustraciji. Pomagajte si z vprašanji:
- Kdaj se pojavi zelo močna lakota? Kako se takrat počutiš in kaj si želiš jesti?
- Kako se počutiš, ko si ravno prav sit? Kako pa se počutiš, ko poješ preveč?
Merilnik sitosti lahko natisnete in ga obesite na vidno mesto, tako da bo otroka večkrat spomnil na povezovanje z lastnimi občutki in prepoznavanje signalov, ki jih njegovo telo pošilja.

Je otrok izbirčen ali ima le majhen apetit?
Nekateri otroci jedo zelo majhne porcije, a kljub temu uživajo pestro prehrano. To običajno ni težava, če otrok normalno raste in se razvija v skladu z rastnimi krivuljami. Če vaš otrok poje manjše količine hrane, poskrbite za redne obroke in kakovostne prigrizke. Pri otrocih z majhnim apetitom so prigrizki pogosto količinsko primerljivi z glavnim obrokom, zato predstavljajo pomemben del njihove dnevne prehrane.

Izbirčni otroci pogosto ne želijo poskusiti novih okusov ali jedi. Kako povečati pestrost njihove prehrane, smo strnili v 10 nasvetov za starše izbirčnih otrok

Veselje ob raziskovanju hrane
S preprostimi koraki lahko hrana postane priložnost za povezovanje, raziskovanje in zabavo za vso družino! Iz hrane lahko ustvarite jedi v zabavnih oblikah, na primer živalske figure ali nasmejane obraze.
Ni vam treba vsak dan eksperimentirati s hrano, a občasno pustite otroku, da raziskuje, tudi če to pomeni malo več nereda v kuhinji.
Otroku lahko hrano približate tudi s pomočjo literature. Tukaj lahko dostopate do seznama kakovostne literature na temo hrane in prehrane.
Hrano lahko spoznavate z vsemi čutili ob različnih priložnostih – na vrtu in sprehodu v gozdu, med nakupovanjem, pri pripravi hrane in celo skozi igro!

Povabite otroka, da sodeluje pri načrtovanju družinskih obrokov. Skupaj poiščite zanimive recepte. Pri načrtovanju obrokov vam je lahko v pomoč Tabela družinskih obrokov.

Prazna tabela, ki je pred vami, vam lahko pomaga pri načrtovanju družinskega jedilnika ali pri vodenju dnevnika prehrane.

Otroci jedo tisto, kar jim je všeč, radi pa imajo predvsem jedi, ki so jim znane. Znane jim postanejo tako, da se redno pojavljajo na mizi.
Kakšno stališče zavzeti do sladkarij in prigrizkov?
Otroku pri razvoju zdravega odnosa do hrane pomaga, če hrane ne delimo strogo na »zdravo« in »nezdravo«.
Vsakdo ima svoj edinstven odnos do hrane – nekateri lažje nadzorujejo porcije in uživanje sladkarij, medtem ko je za druge to večji izziv. Ključno je, da najdemo ravnovesje med vnosom in porabo energije ter razvijamo zdrav odnos do prehranjevanja.
Otroku lahko razložite, da obstaja hrana, ki jo lahko uživamo redno in v velikih količinah ter posebne jedi, ki jih jemo ob posebnih priložnostih v manjših količinah. Stroge prepovedi lahko še povečajo otrokovo zanimanje za sladkarije ter vodijo v skrivno uživanje in ustvarjanje občutkov krivde.
Sladkarijam ne pripisujte prevelikega pomena in jih ne uporabljajte kot nagrado.
Vsaka družina ima svoje navade glede uživanja sladkarij. Dobro je, če sta starša enotna glede pravil. S šolarjem se vnaprej dogovorite, kako bo porabil svoj denar v popoldanskem času.
S prilagodljivim pristopom in pozitivnim zgledom lahko otroku pomagate razviti sproščen, uravnotežen in zdrav odnos do hrane!
Nadaljujte z raziskovanjem Poti zdravja
Prvi del: Razmislek o vsakdanjiku vaše družine
Drugi del: Kaj želimo spremeniti?
Tretji del: Podpora pri učenju novih veščin
Četrti del: Krepitev otrokove pozitivne samopodobe
Šesti del: Telesna dejavnost
Sedmi del: Spanje in sprostitev
Osmi del: Digitalne naprave
Deveti del: Prekomerna teža pri otroku
Povzeto po metodi Smart Family (Finnish Heart Association)
Vsebina članka je povzeta po metodi Smart Family, ki je v lasti Finnish Heart Association.
Dostop do originalnega članka: https://neuvokasperhe-fi.translate.goog/meidan-perheen-hyvinvointikurssi/osa-5-syomisen-pulmia/?_x_tr_sl=auto&_x_tr_tl=en&_x_tr_hl=sl
Projekt Health4EUKids in financer projekta
Besedilo je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta Health4EUKids. Več informacij o projektu lahko najdete na povezavah: https://nijz.si/projekti/joint-action-health4eukids/ in https://www.dypede.gr/health4eukids/.
Projekt je financiran s strani:
Vir naslovne fotografije: freepik.com
Objavljeno: 6. marca 2025