Osmi del Poti zdravja – Digitalne naprave

Pred vami je 8. del Poti zdravja. Pot obsega skupaj devet delov, ki naslavljajo vprašanja, povezana z dobrim počutjem in zdravjem družine.

V sodobnem svetu so digitalne naprave nepogrešljiv del vsakdana, saj nam olajšajo številne opravke in poenostavijo naše življenje. Vendar pa prinašajo tudi izzive, na katere moramo biti pozorni, da ohranimo zdravo mero pri njihovi uporabi.

V tem delu Poti zdravja smo zbrali nasvete, ki lahko staršem in otrokom pomagajo najti skupni jezik glede uporabe zaslonov. Sledi predlog za pripravo družinskega dogovora o rabi digitalnih tehnologij, ki vam bo pomagal oblikovati zdrave navade in odnos do digitalnih vsebin.

Iskanje ravnovesja pri uporabi digitalnih naprav v družinskem življenju

Omejevanje časa, ki ga preživimo pred zasloni, je izziv za vsako družino, saj ima uporaba digitalnih naprav veliko prednosti – pomaga nam pri organizaciji, učenju, ohranjanju stikov, nudi sprostitev in zabavo. Po drugi strani pa digitalne naprave pogosto preveč pritegnejo našo pozornost, zaradi česar jim namenimo več časa, kot bi si želeli.

Največji izziv uporabe digitalnih naprav z vidika zdravja je predvsem telesna pasivnost, ki spremlja njihovo uporabo. Pretirana uporaba digitalnih naprav je povezana tudi s slabšo koncentracijo, negativnimi vplivi na duševno zdravje ter motnjami spanja. A kljub temu digitalne tehnologije niso samo slabe. Bistveno je, da družina postavi pravila in omejitve glede uporabe digitalnih naprav ter zagotovi dovolj časa za aktivnosti, ki podpirajo telesni, duševni in socialni razvoj otroka.

Nasveti za uporabo zaslonov v družini

• Omejite otrokov čas pred zaslonom. Do Smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih lahko dostopate tukaj. Zasloni naj ne bodo  vklopljeni za ozadje. Večkrat si privoščite dan brez zaslonov.
• Čas pred zasloni uravnovesite z aktivnim preživljanjem prostega časa. Čas pred zasloni omejite in preostanek dneva zapolnite z aktivnostmi, ki spodbujajo ustvarjalnost, gibanje, raziskovanje in druženje.
• Določite uro dneva, ko gredo telefoni in digitalne naprave na »nočni odmor«. Uporaba telefonov in drugih digitalnih naprav v večernih urah je škodljiva, saj modra svetloba zaslonov zavira nastajanje hormona melatonina, kar lahko vodi v težave s spanjem.
• Vzpostavite »parkirišče za telefone«. Določite prostor, kjer bodo digitalne naprave shranjene, ko jih ne uporabljate. Ne nosite jih ves čas s seboj. Uporabljajte jih le v določenih prostorih, na primer v dnevni sobi, medtem ko je njihov vstop v spalnico prepovedan.
• Med obroki ne uporabljajte digitalnih naprav. Uporaba telefona in drugih digitalnih naprav med obroki lahko vodi v hiter in nezaveden način prehranjevanja, kar pogosto prispeva k zaužitju večje količine hrane, kot jo telo potrebuje. Poleg tega moti pogovor in zmanjšuje kakovost skupnega družinskega časa.
• Ugasnite nepotrebna obvestila. Nastavite obvestila na tiho, da vas zvoki ne motijo pri skupnih trenutkih.
• Pogovorite se o vsebini. Vsebina, ki jo spremlja otrok, naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju.
• Dovolite si dolgčas. Dolgčas je pomemben za razvoj ustvarjalnosti, saj nam omogoča, da najdemo nove načine zabave, razmišljamo o svojih interesih ali preprosto počivamo.

Določite skupna družinska pravila za zaslone

Skupna pravila olajšajo postavljanje meja in odpravljajo potrebo po vsakodnevnih pogajanjih. Dajte otrokom priložnost, da izrazijo, kaj jim je pomembno pri uporabi zaslonov. Namesto avtomatičnih prepovedi se o pravilih pogovorite in jih skupaj oblikujte. Pravila naj veljajo tudi za starše, saj si otroci zaslužijo popolno in pristno pozornost.

Nekaj vprašanj za razmislek pri pripravi dogovora:

• Koliko časa dnevno je dovoljeno preživeti pred zaslonom?
• V kateri del dneva boste umestili igranje igric ali gledanje video vsebin?
• Katere digitalne vsebine so dovoljene?
• V katerih primerih uporaba digitalne tehnologije ni dovoljena?

Dogovorjena pravila lahko zapišete na delovni list Družinski dogovor o rabi digitalne tehnologije.

Samokontrola pri uporabi digitalnih tehnologij

Samokontrola je sposobnost posameznika, da zavestno uravnava svoja čustva, vedenje in reakcije. Učenje veščin samokontrole je dolgotrajen proces, ki traja od rojstva in se nadaljuje vse do odraslosti.

Za razvoj samokontrole otroci potrebujejo podporo odraslih. Naloga staršev je, da postavljajo jasne meje in pravila, pohvalijo trud in uspehe pri samokontroli ter pomagajo otrokom razvijati strategije za prepoznavanje in uravnavanje čustev. Pomembno je tudi, da starši nudijo dober zgled.

Uporaba digitalnih tehnologij predstavlja poseben izziv za samokontrolo – tako za otroke kot tudi za odrasle. Vsebine na zaslonih so zasnovane tako, da nas močno privlačijo, kar lahko vodi v pretirano uporabo ali celo zasvojenost.

Da bi otroke naučili zdravega odnosa do digitalnih tehnologij, moramo odrasli najprej sami vzpostaviti uravnotežen pristop do rabe digitalnih tehnologij. Vadba digitalnih veščin zahteva od staršev samokritičen pristop in pogum, da omejimo lasten čas preživet pred zasloni. S tem, ko pokažemo zgled, na primer z zavestno izbiro, kdaj in kako hitro bomo reagirali na zvoke obvestil ali sporočil na telefonu otrokom ponudimo model zdravega odnosa do digitalnega sveta.

Nadaljujte z raziskovanjem Poti zdravja

Prvi del: Razmislek o vsakdanjiku vaše družine
Drugi del: Kaj želimo spremeniti?
Tretji del: Podpora pri učenju novih veščin
Četrti del: Krepitev otrokove pozitivne samopodobe
Peti del: Prehrana
Šesti del: Telesna dejavnost
Sedmi del: Spanje in sprostitev
Deveti del: Prekomerna teža pri otroku

Vir naslovne fotografije: freepik.com